VABILO NA RAZPRAVO
Koncepti novih kooperativ
PROF. DR. BOGOMIR KOVAČ
TEZE ZA RAZPRAVO
1. Zadružništvo se razlikuje od drugih organizacijskih oblik in poslovnih modelov
tržnega značaja, ker poleg maksimiranja dobička zagotavlja svojim članom
enakopravne možnosti glasovanja, delitve dobička in tudi druge gospodarske koristi.
Temelji na demokratičnem odločanju in upravljanju, poudarja vrednote, ki skušajo
uravnotežiti ekonomsko učinkovitost in socialno enakopravnost (enakost),
konkurenčnost in solidarnost, tveganje in varnost svojim članom.
2. V obdobju finančne in gospodarske krize je mnogo podjetij zašlo v poslovne težave,
ki so povezane s financiranjem (nelikvidnost, nesolvenčnost), tržnim položajem
(nekonkurenčnost) ali pa načinom upravljanja in vodenja (kriza korporativnega
upravljanja in menedžiranja). Primerjalna analiza dokazuje, da so sodobne
kooperativne pogosto bolj prilagodljive, odporne in bolj učinkovite v času
gospodarske krize in lahko pomembno prispevajo k zagotavljanju gospodarske rasti,
zaposlenosti, pa tudi finančne stabilnosti in socialne varnosti.
3. Kooperative so v evropskem poslovnem okolju unikatna protiutež profitnim
podjetjem, ker uporabljajo drugačno lastniško upravljavsko, menedžersko vodstveno
in poslovno strukturo. V njihovem središču je razvoj socialnega kapitala, ki temelji na
pripadnosti, sodelovanju, skupnem prevzemanju tveganja in inovacijskem potencialu,
ki omogoča, da so kooperative gospodarsko konkurenčne drugim oblikam in
poslovnim modelom kapitalsko, lastniško in profitno usmerjenega tržnega
gospodarstva.
4. Paradoks lastnine je v tem, da so lastninske pravice organizacijsko, poslovno in
upravljavsko združljive. Obe skrajnosti – kooperative na eni, lastniško podjetje na
drugi, omogočata vrsto vmesnih prepletanj in stanj. V sodobni tržni strukturi so lahko
družbe notranje strukturirane kot kooperative in navzven delujejo kot klasična tržna
podjetja, alokacijska učinkovitost je podrejena tržnim konkurenčnim principom,
distributivna pravičnost pa kooperativnim organizacijskim (lastniškim) načelom.
Lahko velja tudi nasprotno, da privatno lastniške družbe lahko navzven tržno delujejo
glede na principe trajnostnega razvoja, da v notranjih razmerjih upoštevajo načela
ekonomske demokracije (soupravljanje, participacija pri delitvi dobička).
5. Razvitost slovenskih kooperativ zaostaja za evropskim povprečjem, predvsem v
primerjavi z razvitimi okolji Avstrije, Italije, Nemčije, Beneluksa, pa tudi skandinavskih
držav. V kooperativah je okoli 0,7 odstotka zaposlenih, prihodki so okoli 1 odstotek
prihodkov družb v RS, že nekaj let samo dobra polovica registriranih kooperativ
posluje z dobičkom, ves sektor pa izkazuje v zadnjih letih izgubo. To pomeni, da
obstaja precejšnja razlika med perspektivnostjo kooperativ, ki so se na razvitih trgih
EU izkazale kot odpornejše oblike družb glede na krizne razmere in dejansko
razvitostjo kooperativnega sektorja v RS.
6. Primer TUŠ: Družba TUŠ Group sestavlja Tuš holding, trgovska družba Engrotuš in
Tuš nepremičnine, ki so v lasti podjetnika Mirka Tuša. Družba je svoj poslovni vzpon
doživela v obdobju 2001-2008, ko je veljala slovensko poslovno gazel. Toda hitra rast
in širitev, doma in v tujini, je povzročila, (1) visoko in slabo strukturirano
zadolženost, (2) preširoko in premalo strukturirano poslovno delovanje ter (3) pozno
in premalo fokusirano prestrukturiranje v kriznih razmerah. Družba je danes v
postopkih finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki jih zahtevajo upniki. Družba
se želi izogniti predstečajnim postopkom, lastnik želi ohraniti svoj prevladujoči
položaj v družbi, nov vodilni menedžment pa si prizadeva za rešitev, ki bi bila
sprejemljiva za vpletene deležnike (banke, lastnika, dobavitelje, kupce…).
7. Poslovna in finančna sanacija Skupine Tuš ima zaradi finančnega obsega in poslovne
vplivnosti narodnogospodarski in politični pomen. S tega vidika je politični projekt
države, da aktivno poseže v podjetniški projekt smiseln. Pri tem smo preizkusili tri
scenarije in vrsto alternativ, ki dokazujejo, da je med tremi predlaganimi
alternativami preoblikovanje Skupine Tuš v novo družbo Tuš Co-op možna in ob
določenih predpostavkah tudi smiselna. Trije scenarije so: S1- TUŠ samostojno opravi
sanacijo, S2- TUŠ banke prodajo tujim kupcem, S-3 – TUŠ se poslovno sanira kot
kooperativa. Scenarij tri smo potem dodatno delili na tri alternative: A1-TUŠ kot
potrošniška kooperativa, A2 – TUŠ kot potrošniško dobaviteljska kooperativa, A3 –
TUŠ kot poslovna kooperativa. Kot najbolj želen scenarij smo izbrali S3, kot
najustreznejšo in edino možno zagovarjamo tretjo alternativo.
JADRANKA VESEL
TEZE ZA RAZPRAVO
1. Lastninjenje po osamosvojitvi je v nekaterih pogledih skupno lastnino zadružnikov v
»privatizacijskih postopkih« privatiziralo. To je ena od tistih točk, pri katerih je šlo za
privatizacijo skupne lastnine. Zadružna lastnina je seveda v pravni znanosti
obravnavana kot privatna.
2. V poosamosvojitvenem času se zadruge ima za: a)na eni strani preživeto formo
socializma b) za neprimerno formo za moderno ekonomijo 21. stoletja.
3. Odnos državnih struktur in prava je izjemno odklonilen tja do konca prejšnjega
stoletja, nič kaj bistveno drugačen ni odnos medijev.
4. Eksperiment, ki se ga loti država konec 90ih let je top down akcija, ki jasno pokaže,
da je skupno izgnano iz naših besednjakov, miselnih konceptov, delovanja, čeprav
imamo v državi izjemno množico društev (torej skupnega) imamo istočasno ogromen
deficit skupnega.
5. Sprememba odnosa je počasen proces, ki se začne po sprejetju Zakona o socialnem
podjetništvu 2011 in šele s serijo neuspelih prevzemov zaposlenih dobijo zadruge
nekaj pozornosti javnosti.
6. Drugačnost zadrug in njihovega načina poslovanja ostaja še vedno neznanka, čeprav
se pogosteje pojavljajo bolj ali manj znane zadružne organizacije v medijih.
7. Zanimivo je, da na volitvah 2014 kar dve koaliciji v svoje programe zapišeta
zadružništvo kot svojo zavezo. Predvolilna koalicij ZL zadružništvo vnese v svoj
program in pozneje prav tako napravi tudi vladna koalicija.
8. Ne glede na izrečenost ZA, bo bistveno vlogo pri razvoju zadružništva pomenil tisti
del, ki naj bi bil zapisan v izvedbene politike države, torej tiste podporne mehanizme,
ki bodo nagrajevali združevanje, torej skupno!
